Tudi jaz imam nekoga nad mavrico. Nekoga, ki se potihoma prikrade v moje misli in se z njimi poigra. Včasih bolečino privabi na dan, takrat čutim žalost in praznino. Čutim izgubo in jezo. Moje oči se napolnijo in solze lijejo kot dež z neba. Potem mi je lažje. Ko sprerejo vse to iz srca,me spomini zazibljejo v čas, ko sva srečna bila. Takrat se moje ustnice vihajo v nasmeh in čutim ... čutim, da si ... Kdo sploh pravi, da te ni? V srcu mojem živiš tudi, če zunaj sivo je nebo. 🤗😘
Včasih pa ljubezen ravno zaradi
svoje nepopolnosti postane popolna.
Nastja
💐 💝 💐 💝 💐
Vsakič, ko se počutim hvaležno, dajem ljubezen
in karkoli dajem, to tudi prejmem.
🦋 🌿 💝 🌿 🦋